Zgodovina · 1975

Pričevanje, ki je seglo v javnost

Kaj je Kocbek leta 1975 javno izrekel, kako je razlagal svojo pot in kakšen odmev je doživela objava njegovih odgovorov Borisu Pahorju.

Knjiga in pogovor

Leta 1975 sta Boris Pahor in Alojz Rebula v Trstu izdala knjigo Edvard Kocbek, pričevalec našega časa. Kocbekovi odgovori so njen sklepni del. Pahor v uvodu pove, da je Kocbek izbral vprašanja, na katera bo odgovoril. Gre za premišljeno avtobiografsko pričevanje, nastalo v prijateljskem pogovoru in ob političnih napadih.

[S27]

Kaj je zahteval

Ob vprašanju o usodi povojno pobitih domobrancev je zahteval javno priznanje dejanja in krivde. Odgovornosti do zgodovine ni sprejel kot odveze od odgovornosti do človeka. Zavrnil je teorijo, ki bi v imenu zgodovinskega poslanstva določala žrtve in razpolagala s smrtjo sočloveka.

Pri tem se je z besedami o naši krivdi vključil v skupno odgovornost. Njegov odgovor na strani 150 zato beremo tudi kot dejanje javnega soočenja z dejanji oblasti, pri kateri je prej sodeloval. Natančne oblike osebne in politične odgovornosti pa presojamo ob posameznih dejanjih in dokumentih.

[S27]

Kako je razlagal lastno pot

Pogovor seže tudi k Dolomitski izjavi, krščanskim socialistom, odporu in izključitvi iz politike. Kocbek potrdi svoj podpis izjave in pojasni, kaj je želel z njim doseči. Kritizira partijsko izključnost, hkrati pa še vedno zagovarja svojo odločitev za odpor in socialistično preobrazbo. V sklepnem delu vztraja pri etični zahtevi znotraj razrednega boja.

Obravnava njegove pozne besede mora ohraniti to celoto. Iz nje lahko razberemo vztrajanje pri nekaterih prepričanjih, kritiko nekdanjih sodelavcev in njegovo poznejše razumevanje preteklih odločitev.

[S27]

Objava in odziv

Sašo Cmrečnjak dokumentira odzive in ponatis intervjuja v Naših razgledih 9. maja 1975, spremljan z besedili, usmerjenimi proti Kocbeku. Objava je postala odmeven javni spor.

Ista razprava opozarja na predhodne omembe pobojev, tudi v Svetinovem romanu Ukana in Bibrovih objavah. Kocbekovemu nastopu pripisujemo velik javni pomen; za prvo omembo pobojev nasploh ga ne označujemo.

[S10]

Kaj še preverjamo

Kocbek pripoveduje, da je za poboje izvedel poleti 1946, ter opiše svoje poizvedovanje pri vodstvu in njegovo zanikanje. Pove tudi, zakaj pozneje ni odstopil. To so njegove izjave iz leta 1975 o preteklem ravnanju. Primerjava z dnevniki, pismi in drugimi sočasnimi dokumenti ostaja naloga raziskovanja.

[S27]

Viri in uredniška opomba

V celoti prebrani Pahorjev uvod in vsi Kocbekovi odgovori (tiskane str. 128–153; PDF 129–155); o javnem priznanju posebej str. 150, o političnih stališčih str. 151–153, o lastni vednosti str. 147–148. Prva dva dela zbornika nista v celoti prebrana. Za odmeve in predhodne objave uporabljene str. 388–392 Cmrečnjakove razprave. Pričevanja o preteklih pogovorih ne enačimo z neodvisno potrditvijo.

Edvard Kocbek, odgovori
Edvard Kocbek in Boris Pahor, v: Edvard Kocbek, pričevalec našega časa. Uredila Boris Pahor in Alojz Rebula. Trst: Zaliv, 1975, str. 128–153; Pahorjev uvod pred pogovorom.

Slovenska sprava: zgodovinski pregled
Sašo Cmrečnjak, Zgodovinski časopis 70/3–4 (2016), str. 382–436; uporabljene str. 388–392