Zgodovina

Beseda v zgodovini

Od predvojne javne besede in odpora do sporov z oblastjo, književnega dela in pričevanja. Kocbekova stališča spremljamo skozi njihove okoliščine, dejanja in poznejše razlage.

1937 · Premišljevanje o Španiji

Esej je posegel v slovensko razpravo o španski državljanski vojni. Peter Kovačič Peršin v povzetku svoje razprave poudarja, da je Kocbek opiral prikaz na zahodnoevropske pisce, naklonjene republiki, ter da so odzivi zaostrili razkol v katoliškem prostoru. Za presojo njegovih posameznih trditev potrebujemo izvirni esej in polemike.

[S11]

1941–1943 · Odpor in Dolomitska izjava

Kocbek je kot predstavnik krščanskih socialistov sodeloval v Osvobodilni fronti in odporu proti okupaciji. Leta 1943 je podpisal Dolomitsko izjavo, ki je utrdila vodilno vlogo komunistične partije v OF. S tem je povezan bistven poseg v politično samostojnost drugih ustanovnih skupin.

Leta 1975 je podpis pojasnil s prizadevanjem za enotnost odpora, preprečitev nasilja nad svojo skupino in ohranitev njenega nazorskega značaja. V istem odgovoru je povedal, da dogovorjeno jamstvo ni bilo vneseno v izjavo. Njegovo pojasnilo je pomembno pričevanje udeleženca, izrečeno več kot trideset let pozneje.

[S02] [S12] [S27]

1951–1952 · Samostojni glas in izključitev

Po vojni je Kocbek opravljal politične funkcije, obenem pa prihajal v spor z vodstvom. Na kongresu OF aprila 1951 je odprl vprašanje politične svobode. Matevž Kos ob tem opozarja še na njegovo kritiko kulturne politike in širše razloge za politično izključitev.

Strah in pogum je izšel pozneje istega leta. Književno delo je postalo središče javnih napadov; februarja 1952 je sledil prisilni umik s političnih položajev. Kos knjižno afero razume kot povod za obračun, ki je imel tudi politično ozadje. Za podrobno presojo nastopa leta 1951 ostaja potreben neposreden pregled dnevnika.

[S26] [S02] [S06]

Poglobljeno branjeKnjiga in njen sprejem

Petdeseta in šestdeseta leta · Pisanje in vrnitev

Omejitve objavljanja so zožile Kocbekovo navzočnost v javnosti. Nadaljeval je s pisanjem in prevajanjem. Po vrnitvi v literarne revije leta 1961 je izdal Grozo (1963), prejel Prešernovo nagrado (1964) in objavil Listino (1967).

To obdobje pokaže tudi dejavno nadaljevanje njegovega književnega življenja. Zbirke, dnevniške knjige in eseji omogočajo srečanje s pesnikom in mislecem ob njegovih političnih nastopih. Branje vsakega dela potrebuje pozornost do njegove oblike, jezika in časa nastanka.

[S02] [S14]

1975 · Zahteva po javnem priznanju

V odgovorih Borisu Pahorju je Kocbek zahteval, da povojne poboje iz zanikanja prenesejo v javno priznanje, ter pozval k soočenju s krivdo. Zavračal je opravičevanje ubijanja z zgodovinskim poslanstvom. Izrecno se je vključil v skupnost, ki mora to breme priznati.

Objava je sprožila novo politično kampanjo. Pomen njegovega nastopa je v vsebini zahteve in njenem javnem odmevu; o pobojih so obstajale tudi predhodne objave. Njegovega poročila o tem, kdaj je zanje izvedel, še ne predstavljamo kot neodvisno preverjenega podatka.

[S27] [S10]

Poglobljeno branjeOdgovori, objava in odmev
Viri in uredniška opomba

Pregled razlikuje dogodke, Kocbekovo poznejše pričevanje in raziskovalno razlago. Za leto 1951 je uporabljena Kosova razprava (str. 195–197), za leto 1975 izvirni pogovor in Cmrečnjakov pregled (str. 388–392). Vprašanja medvojne in povojne vednosti zahtevajo nadaljnjo primerjavo dokumentov.

Kocbekovo Premišljevanje o Španiji
Peter Kovačič Peršin, Prispevki za novejšo zgodovino 56/1 (2016), DOI 10.51663/pnz.56.1.04

Skica za življenjepis Edvarda Kocbeka
Andrej Inkret; objavljeno pri založbi Sanje ob knjigi Strah in pogum

Druga svetovna vojna — Dolomitska izjava
Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije

Edvard Kocbek, odgovori
Edvard Kocbek in Boris Pahor, v: Edvard Kocbek, pričevalec našega časa. Uredila Boris Pahor in Alojz Rebula. Trst: Zaliv, 1975, str. 128–153; Pahorjev uvod pred pogovorom.

Aktualna pasivna in aktivna recepcija Kocbeka kot političnega stvaritelja
Matevž Kos, Primerjalna književnost 34/1 (2011), str. 191–209

Strah in pogum — predstavitev izdaje
Založba Sanje

Nagrajenci in nagrajenke Prešernove nagrade 1947–2024
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

Slovenska sprava: zgodovinski pregled
Sašo Cmrečnjak, Zgodovinski časopis 70/3–4 (2016), str. 382–436; uporabljene str. 388–392